Medtem ko sem iskala rabljene stvari na Facebooku, se mi je neprestano pojavljal oglas z rabljeno kitaro za petdeset evrov. Vedno me je mikalo, da bi si kupila kitaro, le igrati je ne znam. Pa tudi tiste nekajkrat, ko sem imela priložnost, da jo poskusim, sem ugotovila, da bi znal to biti zelo težak inštrument za moje male prste. Sedaj sem si že kupila ukulele in se bom najprej naučila igrati ta instrument, potem bom pa videla, kako naprej. Morda mi bo čisto dovolj ukulele za to, kar potrebujem.
Zvok kitare je sicer mnogo boljši, ker je močnejši in ni nekaj, kar bi morala nujno imeti ta trenutek, me pa vseeno vedno zamika, da bi jo imela, ko jo vidim, kje na spletu ali pa v živo. Res je zelo lep instrument.
Zadnjič sem bila na koncertu, kjer je en mlajši fant igral na kitaro in pel poleg. Prav užitek ga je bilo poslušati. Če bi bila jaz tako dobra, bi tudi z veseljem nastopala. Žal za zdaj samo pojem in ne igram dobro nobenega inštrumenta še. Sicer po tihem računam na to da se bom ukulele naučila zelo hitro, ker mi deluje kar lahek instrument. Kaj bo pa resničnost prinesla, pa pojma nimam. Morda na koncu ne bo nič iz tega, morda bom pa pisala svoje pesmi, ki bodo zelo dobre. Težko karkoli rečem ta trenutek. Imam pa kar nekaj idej, kako bi lahko en svoj prostor končno uredila v manjši studio. To je nekaj, kar si res zelo želim, da lahko končno začnem ustvarjati glasbo. Žal tokrat še ne bo kitara del tega, ampak bo pa kaj drugega.